Tujejezični učenci v razredu: izzivi, priložnosti in konkretne rešitve

V zadnjih letih se v Sloveniji vse pogosteje soočamo s povečanjem števila priseljencev, vendar vključevanju tujejezičnih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem še vedno namenjamo premalo pozornosti. Učenci se pogosto srečujejo s težavami pri učenju slovenskega jezika, pomanjkanjem ustreznih učnih gradiv ter razlikami med šolskimi sistemi ob selitvi, medtem ko so kriteriji za ocenjevanje otrok migrantov pogosto nedodelani. Dodatno oviro predstavlja tudi otežena komunikacija s starši, ki slovenskega jezika ne govorijo ali pa ga obvladajo le v omejenem obsegu.

Učitelji delo s tujejezičnimi otroki različno doživljajo – za nekatere predstavlja priložnost za razvoj medkulturnih kompetenc in strokovno rast, za druge pa izziv zaradi pomanjkanja podpore, jezikovnih ovir in občutkov negotovosti. Za uspešno delo je zato ključno, da učitelj razume otrokovo ozadje in njegove posebnosti.

Program interaktivne delavnice:
sklop: Kdo so tujejezični učenci in kaj prinašajo s seboj?
sklop: Ko teorija trči v prakso: Izzivi učitelja v razredu.
Odmor

sklop: Od problema do rešitve: Kako lahko učitelj dejansko pomaga?
sklop: Stopi v moje čevlje: Kako je biti tujejezični učenec?
Predavanje bo odprlo naslednje ključne teme:
razumevanje ozadja in življenjskih okoliščin tujejezičnih otrok,
izzivi, s katerimi se pri njihovem vključevanju srečujejo učitelji,
vloga jezika, družine in socialnega kapitala pri učnem uspehu,
pomen medkulturnih kompetenc v sodobnem razredu,
učinkovite strategije in dobre prakse za delo s tujejezičnimi učenci,
razvoj empatije in vživljanja v izkušnjo priseljenega otroka.
Udeleženci bodo na praktičnih primerih spoznali in usvojili:
razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo tujejezični učenci in njihovi učitelji,
prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešno vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem,
konkretne pristope za poučevanje slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika,
strategije za učinkovito vključevanje učencev v razredno okolje,
načine za vzpostavljanje sodelovanja s starši, ki ne govorijo slovenskega jezika,
razvoj medkulturnih kompetenc ter refleksijo lastne pedagoške prakse,
pomen empatije in vživljanja v izkušnjo priseljenega otroka.