Zuhra Horvat: moč knjig, arom in srčnih dejanj
Zuhra Horvat je vsestranska ustvarjalka, povezovalka in vztrajna učenka življenja. Njena pot od otroštva v Jordaniji, prve komercialne radijske postaje v Sloveniji do knjižničarke, urednice letopisov, predavateljice in ustanoviteljice trajnostnih projektov, kot je ideja izmenjave knjig (projekt Vzemi in daruj), odraža neustavljivo voljo do usvajanja in deljenja znanja ter vsestranske podpore skupnosti. S predanim delom v šolstvu, civilnih pobudah, okoljevarstvenih projektih in aromaterapiji je pomembno vplivala na kakovost življenja v lokalnem okolju in širše, ob tem pa s svojim zgledom neprestano spodbuja vseživljenjsko učenje, solidarnost in deljenje znanja. V pogovoru z njo smo odkrivali dragocena spoznanja, ki so se oblikovala na njeni poti.
Kaj vam pomeni učenje in kaj vam je dalo?
"V srednji šoli me šolsko učenje ni posebej zanimalo, vedno pa sem rada brala. Šele z leti sem začela ceniti učenje kot nekaj, kar te popelje v globlji stik s sabo. Ko se posvetiš novi snovi in jo znaš predati naprej, prideš v pravi 'zen'. To je nekaj najlepšega."
Katera prelomnica v življenju vas je najbolj oblikovala?
"Gotovo selitev v Jordanijo in vrnitev. Kot otrok sem doživela vojno, a če imaš občutek varnosti ob starših, zmoreš marsikaj. Pozneje me je močno zaznamovalo tudi srečanje z Janjo Koren, ki me je usmerila v študij novinarstva."
Kaj vas danes najbolj zanima in čemu se najraje posvečate?
"Trenutno me najbolj prevzema aromaterapija. Po 39 letih kajenja sem uspešno prenehala in takrat sem začela raziskovati eterična olja. To področje me je popolnoma potegnilo – od kemije do rastlinskih olj in vpliva vonjev na naše telo. Sem tudi članica ekološkega društva in trenutno se angažiram, da bi v Slovenj Gradcu dobili center ponovne uporabe, s čimer bi razbremenili okolje odpadkov, hkrati pa bi se morali začeti tudi bolj ekološko obnašati."
Kaj za vas pomeni delo v skupnosti?
"Skupnosti mi dajejo energijo, sama pa jo vračam skupnosti. Prek Ekološkega društva, Meškove bukvarne in civilnih iniciativ sem spoznala ogromno srčnih ljudi. Skupaj se učimo, kako z majhnimi dejanji delati velike spremembe."
Katera znanja danes najbolj potrebujemo?
"V sodobnem svetu je zame ključno znanje samooskrba in funkcionalna pismenost, torej pismenost kot taka. Mislim, da imajo največ znanja tisti, ki znajo biti samooskrbni na dolgi rok – to pokriva znanja naravoslovja, fizike itd. To je znanje za prihodnost."
Kaj je za vas sreča in kaj je pomembnejše od denarja?
Sreča je, ko otroci prihajajo domov z iskrico v očeh in zadovoljstvom v srcu, ker počnejo tisto, kar jih veseli. Bolj kot denar sta mi pomembna zdravje in notranji mir. Denar pa mi pomeni pozitivno energijo, če se pretaka med poštenimi ljudmi.
Kaj je za vas darilo?
Življenje samo.
Kaj bi sporočili mladim, ki še iščejo svojo pot?
"Naj se nikoli ne nehajo učiti in rasti. Naj si dovolijo sanjati, tudi če jih drugi ne razumejo takoj. Včasih si prehiter za okolico – ampak vse pride ob svojem času."
Kot so v prijavi navedli v Društvu ljubiteljev knjig Meškova bukvarna, je Zuhrina največja vrlina to, da rada deli znanje med več generacij. "Njena prednost pa je, da zna v zaključeno celoto lepo zapakirati svoja znanja s področja novinarstva, ekologije, aromaterapije in bibliotekarstva. Vse to nemalokrat med ljudi prinese s posnetki ali članki," so dodali.
Zuhra Horvat je dokaz, da je življenje zavezništvo med vztrajnostjo, učenjem in odprtostjo. Njena pot nas opominja, da se največje spremembe rodijo iz vsakdanjih, iskrenih dejanj – iz knjige, podarjene neznancu, iz pogovora, ki zaneti iskrico v očeh. Njena zgodba ni samo navdih. Je povabilo – da tudi sami v svojem okolju poiščemo priložnosti za učenje, povezovanje in skupno rast.